Božični večer v mali vasi Bitung na severnem delu otoka Sulavesija je minil mirno. Na črni obali vulkanskega peska nam je naša vodička Breda sporočila, da gremo zgodaj zjutraj na treking po tropskem gozdu. Naj se primerno oblečemo in obujemo, zaradi pijavk ter kač. Kljub nestrpnosti smo takoj zaspali, ker je na nas še vedno vplival zamik časa.
Ura je bila štiri zjutraj, ko smo skupaj s še tremi lokalnimi vodniki krenili čez cesto v deževni gozd. S prižgano svetilko na čelu je bila stopinja bolj sigurna. Držali smo se skupaj in z mačetami so čistili prerasle poti. Spremljali so nas zvoki divjih živali, pokanje vej in sence velikanskih dreves ter bujnega rastlinja.
Po dobri uri hoje smo se ustavili v bližini velikega drevesa Benjamina Fikusa. Nekdo je v slabši angleščini razložil, da se bo nanj ob svitu vrnila družina malih opic. Ponoči se hranijo in potepajo po gozdu, podnevi pa dremajo. Ugasnili smo lučke in v tišini obsedeli na vlažnih listih bananovca. Glasovi divjine so strašljivi a zanimivi.
Ob šestih se je začelo daniti in v medli svetlobi, ki je težko prebijala zaraščenost se je začel približevati zvok, na katerega smo bili vsi pozorni. Z visokih vej so z drevesa na drevo skakale sence in pristale pred našimi očmi. Komaj deset centimetrov velika, z velikimi okroglimi očmi in izredno dolgimi členki opica »tarsius spectrum«. Previdno smo ustali in jih opazovali. Približno pet do osem članov šteje njihova družina. Osvetlili smo jih s svetilkami in tudi one so nas nekaj trenutkov opazovale, preden so se skrile v preraslo drevo. Nekaterim je uspelo narediti celo posnetek. Nepopisno doživetje v divji naravi.
Polni vtisov smo se vračali, ko so nas presenetili še eni prebivalci divjine. Obstali smo. Črne makake so prišle v našo neposredno bližino in nas opazovale. Alfa samec ni prav nič sramežljivo pokazal, da je glavni. Radovedno, kot so prišle mimo so se odgugale naprej. Preden smo uspešno prišli iz džungle nas je presenetilo še nekaj skupin makak.
Ura je bila šele devet zjutraj meni pa se je zdelo, da je za nami že cel dan. Utrujeni in polni divjih doživetij smo na obali zajtrkovali svež kokos in se podali naprej raziskovat vulkanski svet. A o tem kdaj drugič.
Žan Alojz Mahkovic, 10 let